Karma - princip evolucije

 
 

Človeške duše ni mogoče docela uničiti hkrati s telesom; nekaj ostane, kar je večno.

Baruch Spinoza,
filozof

Mnogi besedo karma povezujejo z judovsko-krščansko ideologijo dobesednega povračila. V starem Mojzesovem zakoniku je namreč pisalo: "...oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico!" (2. Mojzesova 21:22) In tako mnogi verjamejo, da se prizadejane krivice povrnejo v naslednjem življenju, enako pa velja tudi za vse dobro, ki ga naredimo. Pravijo, da se "dobro z dobrim vrača in slabo s slabim." Takšno razmišljanje se je med ljudmi vkoreninilo tudi zato, ker si niso znali razložiti vrzeli med dejstvom, da je bog dober in poosebljena ljubezen, po drugi strani pa dopušča trpljenje in krivice, ki zadanejo tudi "dobre" ljudi. Mnogi tako verjamejo, da so težave, ki jih ima nekdo posledica slabih dejanj, ki jih je zagrešil v preteklem življenju. Verjamejo, da nam bodo dobra dejanja prinesla v naslednjem življenju visoko mesto v družbi, bogastvo ipd., slaba pa ne le bedo in nesrečo, pač pa po prepričanju hindujcev celo možnost, da nazadujemo in se morda rodimo kot žival.

Pri pojasnjevanju karme ter nesreč, vojn in krivic, ki jih "dopušča" Bog, vzemimo za izhodišče namen, zaradi katerega nas je Bog ustvaril: da z izvirnimi rešitvami problemov in kreativnim, moralnim in etičnim odzivom na življenjske situacije, pripomoremo k bogastvu in pestrosti splošnega razvoja. Razmerje med Bogom, nami in evolucijo je namreč podobno razmerju direktorja nekega podjetja z njegovimi sodelavci in razvojem tega podjetja (Hermesov zakon: Kakor je zgoraj tako je spodaj, kakor je spodaj tako je zgoraj). Direktorju je razvoj podjetja primaren interes. Običajno ima jasno idejo o razvoju svojega podjetja, zato si izbere sodelavce, ki bodo načrt razvoja uresničevali in s svojim znanjem tvorno nadgradili. Nad njimi pa vzpostavlja nekakšen nadzor, korigira njihovo delo, jih usmerja, nagrajuje tiste, ki jim gre dobro, tiste, ki jim gre slabše, na slabo delo opozori, če pa kateri od njih dela ni sposoben korektno opravlajti, mora podjetje zapustiti.

Tudi Bog oz. Univerzalno informacijsko polje (UIP), ki temelji na ustvarjanju in obdelavi informacij (znanost dojema vesolje kot povezano dinamično-energijsko strukturo, ki jo v celoti lahko rekostruiramo iz vsakega njegovega delčka - holograma) je nad nami vzpostavil nekakšen nadzor. Od nas torej pričakuje kreativen in ljubezni poln odnos do življenja. Kadar delujemo v teh duhu, nas nagradi z občutki sreče, zadovoljstva, veselja, kadar pa "skrenemo s poti", ki si jo je zamislil in smo škodoželjni, zamerljivi, prepirljivi, obrekljivi, pasivni itd., pa skuša naše delovanje korigirati tako, da nas "kaznuje" s slabim počutjem, boleznijo, izgubo premoženja itd. Kadar tovrstnih občutij in situacij ne prepoznamo kot opozorilo, da delamo nekaj narobe, ima to lahko za posledico težjo bolezen, pa tudi smrt.

Karma je v resnici izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost. Beseda izvira iz Sanskrta, koren besede je »kr-«, kar pomeni delati, dejanje, učinek.

Zakon karme se torej nanaša na vse kar obstaja. Del zakona karme, ki se nanaša na materialen svet je tudi Newtonov tretji zakon akcije in reakcije. Karma je torej posplošenje Newtonovega tretjega zakona akcije in reakcije na vse stvarstvo. Vsak lahko razume nihalo, ki se po vsakem gibu v eno smer mora nagniti tudi v drugo, težje pa je razumeti da so tudi vse naše misli, besede in dejanja ter usoda v celoti, vključno z našim obstojem prav tako posledica naših preteklih akcij.

Ker na vzhodu po večini karmo enačijo s kaznijo, lahko večkrat opazimo, da človeku v stiski nihče ne priskoči na pomoč, ker menijo, da s tem posegajo v njegovo karmo, do česar pa nimajo pravice. V resnici je to napačno ravnanje, saj opuščanje pomoči drugemu v stiski lahko vodi celo do nove "slabe" karme. Naša dolžnost je, da pomagamo, če lahko. Poleg tega je to tudi v veliko pomoč razvijajoči se duši trpečega, ki na lastni koži začuti ljubezen, ki je prej sam ni bil sposoben dati. Morda se na to nanašajo skrivnostne Jezusove besede iz Svetega pisma: "Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima." (Mt 13:12, 25:29, Lk 8:18, 19:26). Kdor ima dovolj, da lahko deli z reveži in to tudi počne, zbira dobro karmo in mu bo šlo v naslednjem življenju še bolje. Kdor pa spričo stiske drugih skopuško zadrži zase, kar ima, bo to izgubil.

V resnici ni "dobre" ali "slabe" karme. Karma je nevtralna; povrnjeno jo dobimo v kakovosti, v kateri smo jo "posejali". Pri tako imenovani slabi karmi torej ne gre za kaznovanje, ampak za lekcijo, saj je pred nas postavljeno ogledalo. Na ravni duše spoznamo, da smo se napačno vedli in da zato potrebujemo ustrezno izkušnjo, da bi se iz nje naučili popraviti naše vedenje. Takšna izkušnja pa ni neizogibna, saj se lahko sami še pred tem spametujemo, pokesamo in spreobrnemo, s čimer lekcija postane nepotrebna, saj ne bi imela več nobene prave funkcije. Žal zelo malo ljudi prostovoljno stopa po poti spoznanja in spreobrnitve. Večina pozna le izgovore in opravičila za svoja ravnanja, zato potrebujejo karmično lekcijo. Očitno velja pravilo: "Kdor noče razumeti, mora čutiti."

Da nas lahko Bog ali Univerzalno-informacijsko polje usmeri k rasti skozi spremembe, ustvari za vsakega posameznika okoliščine, primerne nivoju znanja, ki si ga je v prejšnjih inkarnacijah posamezna duša pridobila. Kadar so naše življenjske okoliščine skromne in boleče, nas takšne zato, ker bi nas Bog želel za kaj kaznovati za morebitna slaba dela v preteklosti, pač pa je njihov namen vzpodbuditi duhovni razvoj v aspektih, s katerimi se duša v prejšnjih življenjih še ni srečala, ali pa ni uspešno obdelala. V procesu evolucije lahko zavest duše skozi posamezne inkarnacije v popolnosti raste le skozi spoznanje vseh dobrih in slabih vidikov materialnega življenja, pri tem pa je okvir učenja in delovanja vedno isti. Dokler so naše odločitve in dejanja v nekih neprijetnih situacijah negativne, nekreativne ali pa se nanje odzovemo pasivno, se bo isti tip situacij ponavljal tako dolgo, dokler se nanje ne bomo odzivali pravilno. In to je pravo razumevanje pojma karme! Če smo na primer v tem življenju nekoga ubili, to ne pomeni, da nas bo nekdo (po možnosti celo kar naša žrtev) umoril v naslednjem življenju in bi se tako "karmično izravnala" naša dejanja, pač pa je precej verjetneje, da bomo ponovno prišli v situacijo, v kakršni smo se prvič odzvali z dejanjem umora. Če bi namreč umorjeni v sedanjem, moril v naslednjem življenju (ali pa kdorkoli drug v ta namen), bi si sam ponovno nakopal "karmični dolg", takšna dinamika pa ne bi vodila v razrešitev in odplačilo "karmičnega dolga", pač pa v čedalje večje poglabljanje le-tega. Prav tako, če gledamo življenje kot duhovno pot, smrt v fizičnem svetu ni tudi dejanska smrt in s tem ne predstavlja nikakršne ustrezne "kazni", namen bolečine, ki jo v svojcih povzroči izguba umorjenega, pa je učenje, v katerem bodo postavljeni pred dilemo, v kateri lahko smrt bližnjega v njih izzove željo po maščevanju, ali pa bo odziv zrelejši in bodo morilcu znali odpustiti. Ko je naš odziv enkrat pozitiven, se podobna situacija ne bo več ponovila, saj nismo več vezani na izbire, ki so vodile vanjo. Ker smrt v resnici ne predstavlja dokončnega konca, je z umorom največ izgubil ravno storilec, saj se bo moral do konca življenja soočati s svojo vestjo in drugimi posledicami svojega dejanja, kot je večletna sli celo dosmrtna zaporna kazen, izolacija od družbe, obsojanje itd. Odstranitev strahu pred "karmičnimi dolgovi", ki bi jih morali odplačati v prihodnjih življnejih nas torej ne osvobajajo odgovornega in zrelega ravnanja v tem življenju.

K duhovnemu razvoju tudi ne pripomore lagodno življenje, usmerjeno predvsem k zadovoljevanju fizičnih potreb, zato nekateri zagovarjajo asketski način življenja, ki naj bi vodil k duhovnemu prebujenju. Vendar pa pri tem ne gre za to, da bi se morali odrekati življenjskim užitkom, temveč za to, da odvisnost od teh potreb ni takšna, da bi vrednotili svojo lastno identiteto po tem ali katero od dobrin materialnega sveta imamo ali ne. Če v tem uspemo, dobimo občutek notranje svobode, iz katere izhaja razvoj duhovnih vrlin, kot so sočutnost, pravičnost, moralnost, etičnost, skromnost, potrpežljivost, skladnost besed in dejanj, entuziazem, resnicoljubnost itd. Na tak način naše aktivnosti začnemo usmerjati tako, da ni bistvene razlike med delovanjem v svojo korist in delovanjem v korist družbe. Pri tem spet ne gre zato, da bi morali družbene koristi postavljati pred svoje, pač pa za izbiro in v usmerjanje k tistim aktivnostim, ki so dobre za nas in za družbo. Le na ta način prispevamo k svetu, ki bo boljši za vse, s tem pa začnemo udejanjati svoj dušni namen in življenjsko poslanstvo.

Kako to deluje v praksi, si poglejmo na konkretnem primeru: učitelj na primer, ki jemlje svoje delo kot poslanstvo, bo imel podporo Boga, v življenju tistega, kateremu je podajanje znanja le služba in rutina, pa bo na nek način posegel Bog, mu njegovo rutinsko življenje temeljito pretresel in ga s tem postavil pred odločitev, ali s spremembo pristopa ali morda dela, če učiteljevanje ni zanj, napredovati, ali pa potoniti in prenesti čas reševanja tega problema v naslednjo inkarnacijo.

Za dodatne informacije ali prijavo na regresijo v prejšnja življenja (PLSR) ali v življenje med življenji (BLSR) po metodi dr. Michaela Newtona, nas pokličite na telefonsko številko 031 472 981 ali izpolnite kontaktni obrazec.

 

Vir:
Wikipedia (2011), Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/Reinkarnacija [dostop 2. julij 2011]
Novak Škarja N. (2011), Elektronski vir, http://www.cdk.si/soutripanje/st41/reinkarnacija.htm [dostop 2. julij 2011]
Share Slovenija (2011), Elektronski vir, http://www.share-international.net/slo/publikacije/arhiv/ezoterika/aart_pojem_reinkarnacije.htm [dostop 5. julij 2011]